Ko sem objavil fotografijo o Duduju in njegovi življenjski zgodbi, moj namen niti približno ni bil, da bi se komu smilil ali da bi morali zanj zbirati denar.
Želel sem le, da si vzamemo trenutek in pomislimo, kako zelo smo (v veliki večini) ljudje v Evropi – in tudi v Sloveniji – privilegirani. Da nam v resnici ni tako hudo, kot radi včasih mislimo ali (pregovorno) govorimo. In da nam PREDVSEM ni tako hudo, kot se pogosto poskuša prikazati v času volitev 
Svet je veliko večji od Slovenije. In realno gledano – imamo se dobro.
Ampak pustimo to.
Po objavi se mi je javilo kar nekaj ljudi, ki so izrazili željo, da bi Duduju pomagali. To me je presenetilo in iskreno, nekaj dni sem razmišljal, kaj je v tej situaciji sploh prav narediti.
Imel sem tudi konkretne pomisleke.
V življenju sem srečal (ne boste verjeli ;)) tudi take ljudi, ki niso bili pošteni in so me želeli le izkoristiti. Zato se nisem mogel povsem otresti misli, ali je morda tudi ta situacija podobna.
Bedna misel, vem, ampak iskrena.
Duduja sem v življenju videl dvakrat. Ne poznam ga dolgo.
In sam sem pri zaupanju (ravno zaradi negativnih življenjskih izkušenj) zelo previden.
Potem pa sem se vprašal: Kaj je večji riziko?
Da ne naredimo nič in mu že na začetku vzamemo možnost, da si ustvari boljše življenje, medtem ko mi “prihranimo” vsak svojih 5 €?
Ali pa, da vsak prispeva teh 5€ in s tem (tudi če obstaja tveganje) potencialno popolnoma spremeni življenje ne le ene osebe, ampak cele njegove širše družine?
Odgovor je bil zame jasen.
Gremo v akcijo!
Spodaj sta dve povezavi, preko katerih lahko (če seveda želite!) prispevate za eno kokoš… ali dve
in pomagate Duduju narediti prvi korak k lastnemu biznisu.
Vsa sredstva bodo šla neposredno njemu (z izjemo minimalnih provizij platform – prenos denarja v Afriko ni tako enostaven, kot se morda zdi ).
).Prvotno objavo in zgodbo Dudu-ja, si lahko preberete na tej povezavi (da se ne ponavljam): https://www.facebook.com/photo?fbid=25958278270498438&set=a.119203944832558
P.S. Ta fotka je nastala ko sva bila z Eriko na kosilu pri njemu doma. Sploh nisva vedela, da je naredil “skriti” selfie. Preprosto bi naju lahko vprašal in pofotkali bi se. Predvidevam pa, da ga je bilo preveč sram…
