Beseda se sliši zapleteno, a v resnici pomeni nekaj zelo preprostega:

𝐏𝐨𝐬𝐭𝐩𝐫𝐚𝐧𝐝𝐢𝐚𝐥𝐧𝐨 = “𝐩𝐨 𝐨𝐛𝐫𝐨𝐤𝐮”.

Ko pojemo, se raven glukoze (krvnega sladkorja) v telesu naravno dvigne.

To obdobje, ki traja približno 2–3 ure po obroku, imenujemo postprandialna faza oz. postprandialna glikemija.

V tem času naše telo sprošča inzulin, da glukozo iz krvi prenese v celice, kjer se uporabi kot energija.

Če sistem deluje dobro, se sladkor po 2–3 urah vrne na izhodiščno raven.

Če pa inzulin ne deluje učinkovito (inzulinska rezistenca, diabetes tipa 2) ali če pojemo obrok z veliko enostavnimi ogljikovimi hidrati, lahko postprandialni sladkor ostane povišan še dolgo po jedi.

𝐙𝐚𝐤𝐚𝐣 𝐣𝐞 𝐩𝐨𝐬𝐭𝐩𝐫𝐚𝐧𝐝𝐢𝐚𝐥𝐧𝐢 𝐬𝐥𝐚𝐝𝐤𝐨𝐫 𝐩𝐨𝐦𝐞𝐦𝐛𝐞𝐧?

Veliko raziskav kaže, da povišan postprandialni sladkor ni samo težava pri diabetesu, ampak tudi pri sicer zdravih ljudeh.

Če se pogosto dvigne nad normalne vrednosti (nad ~7,8 mmol/L dve uri po obroku), to dolgoročno vodi do:

• večje inzulinske rezistence,

• vnetij v telesu,

• pospešenega staranja žil,

• in povečanega tveganja za srčno-žilne bolezni.

Ena zanimiva študija (Diabetologia, 2018) je pokazala, da imajo ljudje, pri katerih je bil postprandialni sladkor pogosto povišan, do 40% večje tveganje za srčne zaplete, tudi če je bil njihov “na tešče” sladkor normalen.

𝐊𝐚𝐤𝐨 𝐥𝐚𝐡𝐤𝐨 𝐯𝐩𝐥𝐢𝐯𝐚𝐬̌ 𝐧𝐚 𝐬𝐯𝐨𝐣 𝐩𝐨𝐬𝐭𝐩𝐫𝐚𝐧𝐝𝐢𝐚𝐥𝐧𝐢 𝐬𝐥𝐚𝐝𝐤𝐨𝐫?

1. Začni obrok z beljakovinami, zdravo maščobo ali zelenjavo.

2. Po obroku se premakni-gibaj.

3. Izogibaj se rafiniranim OH in sladkim pijačam.

4. Jej redno, a brez prenajedanja.

𝐊𝐚𝐤𝐨 𝐬𝐩𝐫𝐞𝐦𝐥𝐣𝐚𝐭𝐢 𝐩𝐨𝐬𝐭𝐩𝐫𝐚𝐧𝐝𝐢𝐚𝐥𝐧𝐢 𝐨𝐝𝐳𝐢𝐯?

Če uporabljaš CGM (kot Dexcom), lahko lepo vidiš, koliko ti “poskoči” sladkor po obroku. Idealno bi bilo:

• dvig po obroku naj ne preseže 3 mmol/L od izhodišča,

• vrednost naj se v 2 urah vrne pod 7,8 mmol/L (če si brez diabetesa) oziroma pod 10 mmol/L (če imaš diabetes).