Sea to Summit: Slovenia

𝗡𝗮𝗷𝘁𝗲𝘇̌𝗷𝗶 𝗽𝗼𝗱𝘃𝗶𝗴 𝗺𝗼𝗷𝗲𝗴𝗮 𝘇̌𝗶𝘃𝗹𝗷𝗲𝗻𝗷𝗮.
𝗩 𝗻𝗮𝗷𝘁𝗲𝘇̌𝗷𝗲𝗺 𝗹𝗲𝘁𝘂 𝗺𝗼𝗷𝗲𝗴𝗮 𝘇̌𝗶𝘃𝗹𝗷𝗲𝗻𝗷𝗮.

Od oktobra 2025 do aprila letos sem bil več kot šest mesecev ujet v začaranem krogu, ki ga dolgo nisem znal razložiti niti sebi, kaj šele drugim. Kaj se dogaja z mano, mi ni verjel nihče, tudi zdravniki ne.
Moje telo je bilo tako izčrpano, da sem šel na 20-minutni sprehod, zvečer dobil vročino in naslednji dan ali dva praktično obležal.

Najhuje pa je bilo to, da dolgo (kljub vsem mogočim raziskavam in testom) nisem vedel, 𝘇𝗮𝗸𝗮𝗷.
Po Nordkappu leta 2024 in Slovenski planinski poti leta 2025 sem imel tudi za letos velike načrte. Projekte, o katerih sem razmišljal mesece in v katere sem vložil ogromno energije.
Potem pa sem jih moral enega za drugim odpovedovati…
In iskreno je to kar bolelo.

Predvsem zato, ker je šport velik del moje identitete.
Nenadoma pa sem postal bleda senca človeka, ki je dve leti prej prekolesaril Evropo do Nordkappa in leto pozneje prečkal Slovenijo po Slovenski planinski poti.
Lahko si le predstavljate, kako močno je to fizično stanje vplivalo tudi na moje psihološko stanje. Črne misli, tesnoba, anksioznost, občutek, da tega ne bo nikoli konec, iskanje (novega) smisla …
Ko sem po dolgem času le sprejel svoje zdravstveno stanje in našel smisel v navideznem popolnem nesmislu, se je stanje počasi – ampak res počasi – začelo izboljševati.
Ne vem, če sem danes na 50 % tistega, kar je Žiga zmogel v zadnjih dveh letih.
A zame je to v tem trenutku več, kot sem si lahko še nekaj mesecev nazaj sploh želel. Tudi če ostanem na tem, takoj podpišem.
No … v glavi pa mi je ves čas ostajal še 𝗲𝗻 𝗽𝗿𝗼𝗷𝗲𝗸𝘁.

𝗣𝗿𝗼𝗷𝗲𝗸𝘁, 𝘇𝗮 𝗸𝗮𝘁𝗲𝗿𝗲𝗴𝗮 𝘀𝗲𝗺 𝘃𝗲𝗱𝗲𝗹, 𝗱𝗮 𝗺𝗶 𝗯𝗼 – 𝗰̌𝗲 𝗺𝗲 𝗻𝗲 𝗯𝗼 𝗱𝗼𝗸𝗼𝗻𝗰̌𝗻𝗼 »𝘂𝗯𝗶𝗹« – 𝗼𝗱𝗻𝗲𝘀𝗲𝗹 𝗼𝗴𝗿𝗼𝗺𝗲𝗻 𝗸𝗮𝗺𝗲𝗻 𝗯𝗿𝗲𝗺𝗲𝗻𝗮 𝗶𝗻 𝗺𝗶 𝗽𝗼𝗺𝗮𝗴𝗮𝗹 𝗻𝗮𝗿𝗲𝗱𝗶𝘁𝗶 𝗸𝗼𝗿𝗮𝗸 𝗻𝗮𝗽𝗿𝗲𝗷.
Nisem ga želel napovedovati, nisem delal velikega pompa, ker iskreno nisem vedel, ali mi bo sploh uspelo.
Ampak nekje globoko v sebi sem čutil, da ga enostavno moram izvesti.

𝗣𝗼𝘁𝗿𝗲𝗯𝗼𝘃𝗮𝗹 𝘀𝗲𝗺 𝗱𝗼𝗸𝗮𝘇 𝘀𝗮𝗺𝗲𝗺𝘂 𝘀𝗲𝗯𝗶, 𝗱𝗮 𝘀̌𝗲 𝗻𝗶𝘀𝗲𝗺 𝗸𝗼𝗻𝗰̌𝗮𝗹.
Da zaradi enega brutalno težkega obdobja ne smem vreči puške v koruzo.
In tako smo se s šestčlansko snemalno in podporno ekipo lotili projekta: 𝗦𝗘𝗔 𝗧𝗢 𝗦𝗨𝗠𝗠𝗜𝗧: 𝗦𝗟𝗢𝗩𝗘𝗡𝗜𝗔. 🇸🇮
Od morja v Ankaranu do 𝘃𝗿𝗵𝗮 𝗧𝗿𝗶𝗴𝗹𝗮𝘃𝗮 – 𝟮𝟴𝟲𝟰 𝗺.
V enem šusu.

150 km s cestnim kolesom, 5 km z gorskim in 9 km iz Zadnjice čez Luknjo in Plemenice na Triglav.
𝗨𝗦𝗣𝗘𝗟𝗢 𝗡𝗔𝗠 𝗝𝗘. ❤️
𝗧𝗼𝗰̌𝗻𝗼 𝟴 𝗱𝗻𝗶 𝗻𝗮𝘇𝗮𝗷, 𝘃 𝘁𝗼𝗿𝗲𝗸, 𝟭𝟱. 𝟵. 𝟮𝟬𝟮𝟲.

In v trenutku, ko sem stal na vrhu Triglava, se mi je odvalil ogromen kamen od srca.
Ta projekt zame ni največji zaradi kilometrov, višincev ali časa. Imel in opravil sem mnogo težje ultra projekte.
𝗚𝗹𝗲𝗱𝗲 𝗻𝗮 𝗱𝗮𝗻𝗲 𝗼𝗸𝗼𝗹𝗶𝘀̌𝗰̌𝗶𝗻𝗲 𝗽𝗮 𝗷𝗲 𝘁𝗼 𝗺𝗼𝗷 𝗻𝗮𝗷𝘁𝗲𝘇̌𝗷𝗶 𝗽𝗿𝗼𝗷𝗲𝗸𝘁 𝘃 𝘇̌𝗶𝘃𝗹𝗷𝗲𝗻𝗷𝘂.

A hkrati tudi eden najlepših.
Zato ker me je spomnil, da eno slabo poglavje še ne pomeni konca zgodbe.
In da definitivno imamo v sebi precej več, kot verjamemo v trenutkih, ko nam gre vse narobe.
Iz vsega tega zdaj nastaja dokumentarni film 𝗦𝗘𝗔 𝗧𝗢 𝗦𝗨𝗠𝗠𝗜𝗧: 𝗦𝗟𝗢𝗩𝗘𝗡𝗜𝗔. 🎬

To ne bo le film o ekstremnem podvigu. O kolesarjenju, hoji/teku in Triglavu. Ampak zgodba o letu, ko sem skoraj izgubil tisti del sebe, ki me žene naprej – in o enem dnevu, ki mi je pomagal verjeti, da ga lahko dobim nazaj.
Ogromna hvala celotni ekipi, ki je verjela v to idejo, jo tri dni logistično spravljala v življenje, me čakala, lovila, snemala in na koncu skupaj z mano pripeljala do vrha. Hvala Erika, Timotej, Urška, Miha, Jure, Teo.

Tole je šele začetek ene super zgodbe.

Kmalu:
𝗦𝗘𝗔 𝗧𝗢 𝗦𝗨𝗠𝗠𝗜𝗧: 𝗦𝗟𝗢𝗩𝗘𝗡𝗜𝗔 🎬
𝗩𝗲𝗰̌ 𝗽𝗮 𝘃 𝗻𝗮𝘀𝗹𝗲𝗱𝗻𝗷𝗶𝗵 𝗼𝗯𝗷𝗮𝘃𝗮𝗵.
Podobno

Skrita past “normalnih&#...

Veliko ljudi misli, da je z njihovim sladkorjem vse v redu, ker imajo “normalne vrednosti na tešče”.A resnica je precej bolj zapletena.Velik del presnovnih teža...

Senegal je drugačna Afrika, ko...

Ni klasična turistična destinacija z velikimi resorti, safariji in urejenimi razglednicami za Instagram. Tukaj je Afrika bolj surova, bolj resnična in predvsem...

papezziga.si